Učenje ne pozna starosti ali učilnice – poteka vse življenje, povsod okoli nas. Še posebej v mladinskih centrih, kjer se znanje prepleta z izkušnjami, odnosi in zaupanjem. V teh prostorih se ne učijo le mladi, temveč mladinski delavci rastemo skupaj z mladimi. Prav ta dvosmernost učenja, kjer so mladi učitelji in učenci hkrati, je tista, ki daje mladinskemu delu edinstveno moč.
Skozi življenje prehajamo čez različne sisteme učenja. Od vrtca do univerze pridobivamo formalno znanje, ki nam ga posredujejo za to usposobljeni strokovnjaki. Šolamo se z namenom, da bi si zagotovili dobro zaposlitev, ki nam bo omogočala dostojno življenje. Nekateri si službo poiščemo zaradi osnovnega preživetja, drugi zato, da uresničimo svoje poslanstvo. Vsak posameznik na svoj način prispeva k družbi – tudi če je ta prispevek na videz majhen. In ravno v tem pogledu mladinsko delo spodbuja posameznike, da prepoznajo vrednost svoje vloge v skupnosti.
Pri svojem delu pa imamo nekateri zlato priložnost, da se nenehno izpopolnjujemo, učimo in svoje znanje prenašamo naprej – tistim, ki šele oblikujejo svoje poti. Mladim.
Eden izmed najlepših trenutkov v mladinskem delu je, ko opazujemo napredek in rast mladih – ne le na poklicnem, temveč tudi na osebnem nivoju. Posebej dragoceno pa je, ko znanje, ki so ga pridobili, začnejo prenašati naprej – v svojo okolico, družino, med prijatelje in celo med neznance. Gradijo sebe in ob tem soustvarjajo boljšo prihodnost za vse nas. Takrat vemo, da smo ustvarili prostor, kjer se ne oblikujejo le sposobnosti, temveč tudi vrednote.
Vloga mladinskih centrov pri neformalnem učenju mladih
Pri tem imajo mladinski centri in mladinski delavci ključno vlogo. Mladim predajajo neformalna znanja – takšna, ki jih v formalnih institucijah ne pridobijo. Znanja o življenju, osebni rasti, karieri, duševnem zdravju in še mnogo več. Da bi lahko mladim stali ob strani, se mladinski delavci neprestano izobražujejo – udeležujejo se treningov, usposabljanj, webinarjev in izmenjav. S tem nadgrajujejo svoje kompetence, da lahko mlade še učinkoviteje vodijo skozi labirint življenja. Neformalno učenje je pogosto tisto, ki najbolj vpliva na mlade – saj izhaja iz njihovih interesov, potreb in osebnih izkušenj.
Kljub temu pa ostaja žalostno dejstvo, da veliko staršev še vedno ne pozna vloge mladinskih centrov in ne ve, kaj vse le ti lahko nudijo mladim. Nekateri imajo mladinske centre še vedno za prostore, kjer so se zbirali »narkomani in metalci«, kot se spominjajo iz svoje mladosti. Zaradi teh predsodkov mladim danes ne ponudijo priložnosti, da bi spoznali sodobne mladinske centre – prostore, ki mladim nudijo varno okolje za osebni in socialni razvoj, kjer lahko sklepajo nova prijateljstva, pridobivajo znanja ter se učijo odgovornega soustvarjanja lokalne skupnosti. Zato je ključno, da tudi širša skupnost prepozna pomen mladinskega dela kot podpornega sistema za razvoj prihodnjih generacij.
Osebna pot v mladinskem delu: od prve izkušnje do mentorstva
Tudi sama sprva nisem vedela, kaj točno so mladinski centri in kaj počnejo mladinski delavci – dokler nisem postala del enega izmed njih, Zavod za mladino in šport Krško. Svojo pot sem začela kot informator, prvi stik obiskovalcev z mladinskim centrom. V letu in pol sem spoznala, koliko truda, čustev in svojega časa mladinski delavci vlagajo v svoje delo. Zanje to ni le zaposlitev, temveč iskreno poslanstvo. Vsaka izkušnja z mladimi me je naučila nekaj novega – o njih, pa tudi o sebi.
Videla sem, koliko dobrega mladi odnesejo od takšnih prostorov. Tisti, ki so bili introvertirani, so se odprli in začeli deliti svoje znanje. Talentirani so gradili na svojih sposobnostih. Ekstrovertirani so zasijali in s svojo energijo navduševali druge. Ko pa se vsi skupaj povežejo, nastanejo izjemni dogodki in projekti – taki, ki ostanejo v spominu še dolga leta.
Letos sem v mladinskem centru prevzela novo vlogo – postala sem mladinska delavka. Dobila sem priložnost, da tudi sama predajam znanje, ki mladim koristi v današnjem času. Skozi mentorstvo sem lahko opazovala njihov osebni napredek – njihovo čustveno zrelost, ki pogosto presega tudi zrelost odraslih. Udeležila sem se številnih usposabljanj in treningov, kjer sem širila svoja obzorja in nadgrajevala svoje kompetence. Vse to znanje danes prenašam naprej – mladim, ki stopajo na svojo pot. In ravno to medsebojno učenje in rast je bistvo mladinskega dela – da skupaj soustvarjamo spremembe.
Vsak stik z mladimi je priložnost – da jih slišimo, razumemo in usmerjamo. Mladinsko delo ni zgolj poklic, temveč odgovornost in čast. Je priložnost, da ustvarjamo prostor, kjer mladi lahko zgradijo sebe, svojo prihodnost in hkrati soustvarjajo boljšo skupnost za vse nas. Zato se učenje nikoli ne preneha. In dokler obstajajo prostori, kjer se znanje deli iskreno, srčno in s spoštovanjem, bo imelo mladinsko delo ključno mesto v naši družbi.
Napisala: Andreja Koprivnik, mladinska delavka ZMŠ Krško
Slike: ZMŠ Krško