S pojavom digitalnih medijev in množične prisotnosti informacij na spletu se soočamo z naraščajočim pojavom lažnih novic in dezinformacij. Mladi so med najpogostejšimi uporabniki spleta in družbenih omrežij, kjer se lažne novice in dezinformacije najpogosteje širijo.
Toda ali mladi znajo prepoznati takšne informacije in se pred njimi zaščititi? Na to vprašanje smo poskušali odgovoriti v sodelovanju z dijaki 4. letnika programa računalniški tehnik na Srednji šoli Krško pri predmetu aktivno državljanstvo.
Simulacijska online igra GetBadNews
Na pobudo profesorice aktivnega državljanstva so mladinski delavci Zavoda za mladino Krško izvedli delavnico na temo lažnih novic, pri čemer so dijaki igrali spletno igro GetBadNews. Gre za simulacijsko igro, kjer igralci prevzamejo vlogo osebe, ki želi pridobiti čim več sledilcev s širjenjem lažnih novic. Igra jih vodi skozi šest glavnih tehnik dezinformiranja, kot so impersonifikacija, čustveni vpliv, polarizacija, zarote, diskreditacija in trolling. Dijaki so z velikim zanimanjem reševali igro, tekmovali v nabiranju točk in si želeli ponoviti poskuse za boljše rezultate.
Rezultati igre so pokazali, da tisti dijaki, ki so že poznali nekatere tehnike manipulacije, lažje prepoznavajo in uporabljajo metode, ki se uporabljajo pri širjenju dezinformacij. Po končani igri smo se pogovorili o tehnikah in primerih, kjer se z njimi srečujejo v vsakdanjem življenju. Mladi so izrazili, da pogosto naletijo na dezinformacije, zlasti na družbenih omrežjih, in da se zavedajo pomena preverjanja različnih virov ter kritičnega razmišljanja.
Koristni viri
Pomembno je tudi poudariti, da mladi danes informacije pridobivajo predvsem prek družbenih medijev in platform, kot sta YouTube in Instagram. Klasične oblike novic, kot so televizija in časopisi, jih večinoma ne pritegnejo več. V delavnici smo jim predstavili spletne platforme, kot sta EU vs. DISINFO in GroundNews, ki pomagata preverjati resničnost novic. GroundNews na primer omogoča pregled politične usmerjenosti virov in prikazuje, kako različni mediji obravnavajo določene zgodbe.
Takšne delavnice omogočajo, da mladi preko igre in razprave spoznajo pomembne tehnike za prepoznavanje manipulacij. Mladinski delavci Zavoda za mladino Krško se vedno znova radi odzovemo na povabila srednjih šol, saj verjamemo, da je takšna oblika izkustvenega učenja ena najučinkovitejših. Upamo, da bodo tovrstne delavnice in razprave mladim pomagale krepiti medijsko pismenost ter kritično in odgovorno spremljanje informacij tudi v prihodnje.
Franja Bučar, ZMŠ Krško
fotografije: Franja Bučar in Hrvoje Petković